Dialogos | Objave | Intervjuji | Pot k uveljavitvi odnosov z javnostmi

Pot k uveljavitvi odnosov z javnostmi

Bi dovolili, da vaš slepič operira nekdo, ki ni kirurg specialist?

Na sedežu Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev - IABC, v San Franciscu so konec julija letos prvič podelili mednarodno akreditacijo strokovnjaku za odnose z javnostmi in komunikacijski menedžment iz Slovenije. Prejel jo je Brane Gruban, predsednik družbe za komunikacijski management Pristop iz Ljubljane. Akreditacija IABC je največje strokovno priznanje posamezniku za poklicno usposobljenost.

Priznanje, s katerim ste dobili naziv akreditiranega poslovnega komunikatorja, je laskavo; ima ga namreč blizu 400 posameznikov iz ZDA, v Evropi pa samo 26. Kaj vam to pomeni kot posamezniku, kaj za Pristop in kaj za stroko odnosov z javnostmi v Sloveniji nasploh?

Ta akreditacija omogoča mednarodno primerljivost znanja in izkušenj, predvsem primerjavo s tistimi iz ZDA, Anglije in Kanade, od koder prihaja največ od 12.500 članov IABC. V teh državah je stroka seveda najbolj razvita, tako praksa kot tudi študijska in raziskovalna dejavnost. Glede na to, da je proces pridobitve akreditacije zahteven in dolgotrajen, pa imaš na koncu res dober občutek, da si nekaj pomembnega dosegel. Za Pristop pa pomeni to potrditev tega, kar v tujini že imenujejo Pristopova ali slovenska šola odnosov z javnostmi. In nenazadnje pomeni akreditacija tudi nov mejnik v razvoju odnosov z javnostmi in komunikacijskega menedžmenta v Sloveniji, kjer nekateri PR še vedno ne štejejo za pravi poklic.

V zadnjih 20 letih je stroka doživela tak razvoj temeljnih znanj in teorije, da nekakšne alkemije, če je sploh kdaj bila, gotovo ni več. Tudi na normativni ravni se želi s kodeksi in akreditacijami zavarovati pred popačenji, tako da bo znala odgovoriti na resignirano ugotovitev očeta sodobnih odnosov z javnostmi Edwarda Bernaysa, da na žalost javnost še ne loči med vrhunsko usposobljenim strokovnjakom za odnose z javnostmi in samooklicanim šarlatanom.

Bi lahko na kratko opisali potek akreditacijskega postopka?

Po vložitvi aplikacije in odobritvi Akreditacijskega odbora v San Franciscu traja proces še najmanj šest mesecev. Kandidat najprej predloži portfelj z dvema kompleksnima komunikacijskima projektoma, ki ju je vodil ali razvil. Za verifikacijo sem izbral Model priročnika za zaposlene in Model odličnosti pri upravljanju internih komunikacij, ki sem ju skupaj s sodelavci pripravil za naše naročnike. Ocenjevanje poteka približno dva meseca, osnovni namen pa je preverjanje sposobnosti celostnega načrtovanja komunikacijskih projektov, raziskovanje in merjenje učinkov, segmentacije javnosti in izbire sporočil ter komunikacijskih orodij. Sledi pisni del izpita, ki je v mojem primeru obsegal tri dele: dvajset tematsko zelo pestrih komunikacijskijh nalog, daljši esej na izbrano temo in pripravo celovitega modela komunikacijskega načrtovanja. Ustni del izpita pa je obsegal pripravo 20-minutne prezentacije problemskih rešitev iz predloženega gradiva.

Kakšen je profil strokovnjakov, ki prosijo za to mednarodno akreditacijo?

Američanom pridobitev akreditacije veliko pomeni; navsezadnje je nedavna raziskava IABC pokazala, da imajo akreditirani člani IABC kar blizu 12.000 dolarjev višjo povprečno plačo! Ugled in kredibilnost, ki ju pridobijo z akreditacijo, jim omogočata zanesljivo službo, možnost napredovanja in izbire med zanimivimi delovnimi mesti. Otipljive spodbude torej. Za postopek akreditacije se odločajo direktorji in izkušeni menedžerji srednjih in velikih ameriških korporacij ter svetovalci in vodje projektov iz agencij in svetovalskih hiš.

Katera merila morajo izpolnjevati kandidati, da se lahko udeležijo akreditacijskega postopka?

Načeloma se zahteva le ustrezna visoka izobrazba oz. do devet let neposrednih izkušenj v stroki, če nimaš ustrezne diplome. Pomaga pa seveda, če se v stroki redno dodatno usposabljaš, obiskuješ mednarodne konference, simpozije in seminarje in predvsem, če veliko bereš, spremljaš strokovno literaturo in novosti na svojem področju. V nasprotnem primeru lahko upanje, da boš prišel skozi akreditacijsko sito, kar opustiš. Tudi tistim, ki imajo malo izkušenj v stroki, bi odsvetoval poskus naskoka na akreditacijo, saj so možnosti za uspeh res minimalne.

Akreditacija zahteva vrsto menedžerskih spretnosti, denimo etičnost v komuniciranju, pisno komuniciranje, splošne upravljalske spretnosti, pisanje komunikacijskih načrtov, itd. Katere izmed njih bi se morali naučiti slovenski komunikatorji?

Slovenski del mednarodne raziskave "Odličnost" Raziskovalne fondacije IABC je opozoril, česa nam v Sloveniji najbolj primanjkuje. Če smo svojim severnoameriškim kolegom povsem enakovredni v taktičnih znanjih, veščinah in spretnostih, pa tega ne moremo trditi za upravljalska znanja, sposobnost načrtovanja in merjenja in zlasti svetovanja najvišjemu vodstvu. To navsezadnje ni neobičajno, saj nimamo niti dodiplomskega ne podiplomskega študija komuniciranja z javnostmi, predmetniki poslovnih šol, programi MBA itd. pa tovrstne strateške prvine še premalo obravnavajo. Je pa situacija daleč boljša kakor pred leti.

Kako boste pridobljeno akreditacijo uporabljali v praksi, pri svetovalskem delu z vašimi naročniki?

Naročniki in projekti zahtevajo potrjevanje praktično vsak dan, zato si česa posebnega ne obetam. Upam le, da bo pri naročnikih nekaj dodatnega zaupanja do projektov, ki jih vodim. Med nekaterimi slovenskimi organizacijami je namreč do PR še vedno nezaupanje, kot da ne gre za vrhunska znanja, potrebna za današnje komunikacijske izzive. Brez vrhunskega komuniciranja danes preprosto ni mogoče biti uspešen, kar velja tako za posameznike kot za organizacije. Bi dovolili, da vaš slepič operira nekdo, ki ni kirurg specialist? Najbrž ne. Na področju komunikacij pa operirajo, kot kaže, kar vsi, vsi se spoznajo na to! Posledice sicer niso tako krute kot v prvem primeru, a tudi ne naivne - če ne štejete kot velike posledice osebne neprepričljivosti, nezmožnost vplivanja, ali pa izgubo zaupanja podjetja pri kupcih, nezadovoljnih in nemotiviranih delavcev, slabega vzdušja, nasprotovanja krajanov pri prostorski širitvi podjetja, padca delnic ipd. Vprašanje, kako boste vse to "dokazali" svojim naročnikom ali direktorjem, vas bo gotovo pričakalo, če boste želeli dobiti mednarodno akreditacijo.


Kdo se v organizaciji ukvarja s katero obliko komuniciranja, je zame manj pomembno - da se le!

Natisni stranPošlji po e-pošti