Dialogos | Storitve | Ponudba izobraževanj | Ustvarjalno reševanje poslovnih problemov

Ustvarjalno reševanje poslovnih problemov

Komu je namenjen?

Številne raziskave opravljene v zadnjem času zatrjujejo, da sta za današnjega vrhunskega managerja najpomembnejši dve ti. mehki kompetenci*: sposobnost ustvarjalnega reševanja poslovnih situacij in sposobnost ustreznega ravnanja z ljudmi pri delu (strateškega upravljanja človeških virov). Obe sta izrazito neprimerno zastopani v predmetnikih slovenskih poslovnih šol in se šele v zadnjem času počasi uvrščata v izobraževalne programe slovenskih podjetij.

V okviru svetovalskega dela pri številnih slovenskih podjetjih in organizacijah, je pogosto opaziti šibkosti v operativnem reševanju poslovnih problemskih situacij, zato so mnoga med njimi izrazila potrebo po posebnem izobraževalnem programu, ki bi naslovil prav specifiko strukturiranega in analitičnega reševanja problemov.

Ljudje imamo sicer o reševanju problemov precej nasprotujoča si mnenja, ki jih navsezadnje zasledimo tudi v dveh šolah mišljenja o strateškem upravljanju poslovnih problemskih situacij.

Na eni strani zasledimo zagovornike ideje, da se dobri "reševalci problemov" rodijo in ne zgradijo, da je probleme moč obvladovati s sistematično rabo racionalnega, logičnega in analitičnega mišljenja in da je reševanje problemov pač preprosta aplikacija prave rešitve. Na drugi strani ni malo tistih, ki verjamejo, da je reševanje problemov veščina, ki se jo je možno naučiti in da ima intuicija, managerski instinkt, veliko - če ne kar največ, opraviti z uspešnim reševanjem zapletenih poslovnih situacij, pri čemer pa je lahko več pravih rešitev!

Resnica je kot ponavadi nekje vmes: za uspešno reševanje nadvse kompleksnih in zapletenih poslovnih situacij so potrebna tako logična, strukturirana, racionalna in analitična premišljevanja, kot tudi intuitivne sposobnosti in samozaupanje posameznika, saj različni problemi terjajo več enega ali drugega načina razmišljanja. Oba, sicer laična pogleda, na strokovni ravni združuje Osborn-Parnesova teorija ustvarjalnega reševanja problemov (angl. CPS, Creative Problem Solving) , ki je najpogosteje zastopana v praktičnih programih usposabljanja managerjev za reševanje poslovnih problemov in ki zastopa stališče, da vsak posameznik potrebuje sebi lastne "notranje" sposobnosti in lastnosti, kot tudi pridobljena znanja, veščine in spretnosti. "Pravilnost" ali izbira rešitve pa je pri tem seveda odvisna od okoliščin in je ponavadi možna iz več alternativ.

S tem se ta model usposabljanja najbolj približuje izzivom iz nestabilnega, nepredvidvidljivega ali danes celo nenapovedljivega poslovnega okolja! Strategije namreč pogosto odpovedujejob- tako kot so zastavljene, se jih uresnici manj kot 10%! Najdemo pa jim maskirane kot probleme, dileme, paradokse, uganke, katerim smo le redko kos brez strukturiranega procesa reševanja problemov. Seveda ta ni le nekakšna čarobna škatla s svetovalskimi in podobnim orodjem - čeprav je imeti več kot le kladivo nadvse dobrodošlo (saj veste, če imate le kladivo, je vsak žebelj problem!). Pogosto se namreč izkaže, da tudi vrhunsko usposobljeni posamezniki, odpovedo, ker nekaj zavira ali blokira njihova znanja in spretnosti - negativen pristop, aroganca, površnost ali premajhna samozavest.

Koristi za udeležence

Ljudje se praviloma najbolje učimo, tako, da v praksi urimo in preverjamo svoje sposobnosti. Tudi ta delavniška oblika usposabljanja ima namen pomagati posamezniku pri praktičnem obvladovanju strukturiranega procesa reševanja problemov, v vadbi ti. lateralnega in nelinearnega premišljevanja namesto tradicionalnega linearnega sloga razmišljanja in v prepoznavanju omejitev ter upoštevanju situacijskih posebnosti. V ta namen nam je v pomoč poseben 7 stopenjski praktičen model, ki podaja odgovore na naslednja vprašanja:

  • kako delujejo možgani in notranji jaz?
  • kaj je učinkovito razmišljanje?
  • kakšni so miselni modeli odločanja?
  • kako sta povezana premišljevanje in odločanje?
  • kako uporabljati modele razmišljanja in odločanja?
  • kako izostriti kreativno premišljevanje?
  • kako subjektivno zaznavanje in percepcije vplivajo na odločanje?

Proces poteka v fazah opredelitve ciljev, iskanja dejstev, definiranja problemov, iskanja idej in rešitev, izbire in validacije rešitev in sprejemanja ter implementacije rešitev.

Vsebina

Udeleženci bodo v obliki vaj, interaktivnih iger vlog, samodiagnostičnih orodij in priporočil za dodatno usposabljanje, pridobili temeljna znanja za učinkovito in uspešno reševanje poslovnih problemov, projektno vodenje, upravljanje in obvladovanje sprememb ter ravnanje z ljudmi, ki so odločilni dejavnik uspeha ali neuspeha poslovnih strategij.

Seznanili se bodo s številnimi svetovalskimi pripomočki, modeli in orodji:

  • analizo vrzeli,
  • SWOT analiza,
  • 7S model raziskave organizacijskega okolja,
  • matriko prioritet,
  • mapo deležnikov,
  • modeli GROW, HOW, COPS in modeli upravljanja sprememb,
  • analizo vplivov in moči ter analizo tveganj,
  • itd.

... med katerimi bodo lahko izbrali tista, ki jim najbolj ustrezajo ali so najbolj primerna za reševanje konkretnih poslovnih situacij. Osrednja vaja je utemeljena na skupinskem reševanju poslovnega problema iz realnega okolja in opredeljena v že navedenem sedemstopenjskem modelu:

  1. Natančna opredelitev problema
    • Za kaj v resnici gre?
    • Posledice neukrepanja? Ovire? Spodbude?
    • Kdo so udeleženci - mapa deležnikov? Čigav je problem?
    • Kako strukturiramo problem? Katera analitična orodja so primerna?
  2. Osredotočenost na izzid
    • Pozitivna opredelitev cilja. Postavljanje ciljev.
    • Vizualiziranje cilja.
    • Zavezniki in nasprotniki.
  3. Zbiranje podatkov in informacij
    • Tehnike: raziskave, intervjuji, kvalitativne oblike.
    • Pasti.
    • Priprava možnih rešitev.
  4. Evalvacija rešitev
    • Razčiščevanje idej. Prioretizacija. Kriteriji optimalizacije.
    • Ponderiranje rešitev.
    • Ločevanje razprave in odločanja. Preprečevanje skupinskega odločanja.
    • Reševanje nasprotij in konfliktov.
  5. Dogovor o eni ali več rešitvah
    • Neizogibnost subjektivnega vrednotenja.
    • Preglasovanje ali konsenz. Pravila.
  6. Implementacija rešitev
    • Zapis rešitve. Kdo odloča, kdo ima veto, kdo mora biti informiran.
    • Mapa deležnikov. Kdo je prizadet, kdo pridobi, kdo izgubi.
    • Vpliv komuniciranja. Prepričevanje in vplivanje.
  7. Preverjanje uresničevanja
    • Kontrola zavezanosti in odločenosti izvajalcev.
    • Posledice neuresničevanja.
    • Izvedbeni načrt.

* Kompetence = vse sposobnosti in zmožnosti potrebne, da nekdo uspešno opravi določeno delo ali vlogo. Obsegajo tako znanja, kot izkušnje, veščine, spretnosti, lastnosti kot vedenja, motive, karakteristike, samopodobo, ipd.


Kompetence... so vse sposobnosti in zmožnosti potrebne, da nekdo uspešno in učinkovito opravi določeno delo ali vlogo.
n.n.

Natisni stranPošlji po e-pošti