|
Študijska delavnica je namenjena osebnemu izpolnjevanju managerjev
za uspešno dvosmerno komunikacijo s sodelavci. Čeprav je v zadnjem
času ponudba različnih komunikacijskih programov za vodje nadvse
pestra in številna, se kaže očitna pomanjkljivost v študijskih
praktikumih, ki bi povsem praktično in osredotočeno razvili tiste
deficitarne komunikacijske kompetence vodij, ki so potrebne pri
neposrednem ravnanju z ljudmi, pri delu s sodelavci in podrejenimi.
Delavnica je zgrajena na uveljavljenem raziskovalnem spoznanju, da
je vodja prednostni vir informacij za zaposlene in da so komunikacije
sestavna in nedeljiva komponenta sleherne faze vodenja in ne poseben
element, kot jo želijo prikazati nekatere šole in treningi vodij.
Nameni, ki jih zasleduje ta študijski praktikum so:
- dvigniti poznavanje in razumevanje managerjev o učinkovitem dvosmernem komunikacijskem procesu;
- pomagati vodjem dvigniti lastne komunikacijske spretnosti (kompetence) v svoji neposredni vlogi vodje ali managerja;
- dvigniti zavedanje udeležencev o ključnih informacijskih potrebah zaposlenih pri svojem delu;
- ponuditi vodjem obsežen vendar hkrati nadvse praktični Model komunikacijskega vedenja.
Stališča, mnenja, vedenja in motiviranost zaposlenih so v marsičem
odvisna od (komunikacijske) usposobljenosti voditeljev. Vodje so
namrec prednostni vir informacij. Zaposleni pričakujejo, da bodo znali
odgovoriti na številna vprašanja, prisluhniti predlogom, njihovim
dilemam in skrbem ter... ukrepati! Želijo si ustrezne interpretacije
vizije, vrednot in strateških ciljev podjetja - za kar pa si gotovo ne
želijo monologa - želijo ne le poslušati, ampak biti slišani,
prispevati. Zato je dialog, dvosmerni komunikacijski proces,
nepogrešljiva sestavina uspešnega in učinkovitega vodenja. Opredelitev
zaposlenih pa je odvisna ne le od besed vodje, ampak v prvi vrsti
od... dejanj. Opisani Model komunikacijskega vedenja vodij naslavlja
ta vprašanja v obliki posebne matrike govoriti : narediti.
Prispevek vodje k uspešnosti podjetja je v prvi vrsti motiviran
sodelavec, ki dosega pričakovane standarde uspešnosti. Motivacija
sodelavcev izvira iz sodelovanja z vodjem, ki je dovzeten na ideje,
odkrit, dostopen, ki prepoznava dosežke in dobro delo. Toda vse
našteto se pač ne zgodi kar samo po sebi. Intuicija vodij pri tem ni
dovolj, čeprav je ne gre podcenjevati. Študijski praktikum gradi na
izkušnjah mnogih vodij in spoznanju, da je vrhunska dvosmerna
komunikacija proces, ki se vzpostavlja dalj časa. Na začetku se
ukvarja s preprostimi vprašanji, ki jim sledijo kompleksni, včasih
celo abstraktni izzivi.
Pogosto ljudem, zaposlenim in sodelavcem, govorimo o velikih temah
in zahtevnih vsebinah, kot so vizija, vrednote, strategija, poslovni
modeli, tržno okolje, ipd., še preden so jim ti sploh sposobni ali
pripravljeni prisluhniti! Preprosta resnica je namreč, da če zaposleni
ne razumejo že vprašanj, ki so jim najbližje, bodo precej manj
pripravljeni spopasti se s "snovjo", ki je bolj oddaljena in
abstraktna od tiste, ki je del njihovega vsakdana.
Vsebina delavnice zato pozorno naslavlja komunikacijske potrebe
zaposlenih:
- Kaj je moje delo, naloge, cilji?
- Kako vem, kdaj sem uspešen?
- Kdo skrbi zame in kdo mi lahko pomaga?
- Kako uspešni smo kot skupina?
- Kaj so naši cilji, vizija, poslanstvo?
- Kako lahko sam prispevam k skupnim dosežkom?
V študijsko delavnico je vgrajena povratna informacija udeležencem
o tem, kako njihove komunikacijske kompetence vidijo in doživljajo
sodelavci. Sedem do deset anonimno, vnaprej izpolnjenih vprašalnikov,
omogoča vodjem pridobiti dragoceno sliko o komunikacijskih
pričakovanjih sodelavcev in lastnem komunikacijskem vedenju.Dodani
izbrani študijski primeri utrjujejo vse faze v razvoju modela
komunikacijskega vedenja vodij in nedvoumno nakazujejo nesporne
koristi novega komunikacijskega vedenja za vodje...
- ljudje pričakujejo manj nadzora in kritike;
- čutijo se del tima;
- bolj so zavzeti in motivirani;
- sami razrešujejo medsebojne konflikte;
- večja je lahko produktivnost in kakovost;
- manj je odporov spremembam;
... in za zaposlene:
- občutek cenjenosti in spoznanje, da njihovem mnenju prisluhnejo;
- razumevanje "velike slike" in povezanosti njihovega dela s celoto prizadevanj podjetja;
- zadovoljitev informacijskih potreb iz prednostnega vira;
- itd.
Sklepno dejanje študijskega praktikuma je priprava
individualiziranega Osebnega komunikacijskega načrta (OKN). Kot vsak
drug organizacijski proces, se tudi komuniciranje ne more zanašati le
na občutek, ampak zahteva skrbno načrtovanje. Vendar pa takšno
načrtovanje ni nujno tudi dolgočasen, abstrakten proces, ampak je
lahko enostaven, praktičen in uporaben kontrolni seznam ("Vodnik"), ki
naslavlja:
- vsebine: upravljanje in izbira;
- komunikacijska sporočila;
- željena vedenja;
- aktivno poslušanje;
- presojo komunikacijskih učinkov;
- komunikacijske kanale in orodja, ipd.
Ni pravih ali napačnih načinov za dosego komunikacijskih kompetenc
vodij, če imate načrt, kako odgovoriti na komunikacijske zahteve in
pričakovanja sodelavcev! In s to študijsko delavnico, se vam ni treba
bati, da ne boste vedeli KAJ in predvsem KAKO ter ZAKAJ komunicirati s
sodelavci.
| 
