|
Vsaka organizacija ima več različnih javnosti, od katerih je
odvisen njen uspeh. Obstaja pa ena, ki je prisotna prav v vseh
organizacijah, ne glede na velikost ali predmet poslovanja. Notranja
javnost, zaposleni torej. Ta je menedžerjem zaradi svojega položaja
znotraj organizacije najbližja, najlažje jo je identificirati, odkriti
njene interese in od nje pridobivati povratne informacije. Pogosto pa
je zapostavljena, saj vodstvo ne prepoznava njenega pomena. Pozablja,
da je resnica vedno na dnu: če zaposleni ne verjamejo vodstvu, zakaj
bi mu verjele zunanje javnosti - delničarji, potrošniki, novinarji,
mnenjski voditelji, strokovnjaki in politiki?! Zato mora zadovoljstvo
zaposlenih postati kategorija, enakovredna zadovoljstvu potrošnikov,
zadovoljstvu delničarjev ali vlagateljev in s tem del vizije sleherne
organizacije. Vodstvo podjetja mora razumeti, da vir konkurenčne
prednosti ni samo proizvod, tehnologija, dostop do finančnih virov,
ekonomija obsega ipd., temveč so to tudi (motivirani) zaposleni.
Pot do zadovoljnega, samoiniciativnega, odgovornega in pripadnega
zaposlenega pa je dolga, vendar nima alternative. Kako nam pri vsem
tem lahko pomagajo interne komunikacije? So lahko ob ustreznem
načrtovanju katalizator prepotrebnih organizacijskih sprememb in porok
za motivacijsko vzdušje, inovativno organizacijsko kulturo? Kako
izbrati optimalna komunikacijska orodja, kako načrtovati in meriti
komunikacijski proces, kako odpravljati ovire in opredeliti standarde
internega komuniciranja? Kakšna analitična orodja so nam na voljo?
Na ta vprašanja poskuša odgovoriti
Model strateškega načrtovanja
in upravljanja internih komunikacij, ki smo ga razvili v Dialogosu
in ga prilagodili za uporabo v praksi številnih slovenskih organizacij
(SKB, Lek, Belinka, itd.).
| 
